9. faza: Vse na gramozu

Na današnji deveti etapi dirke Tour de France je v ospredju gramoz. Etapa se začne in konča v mestu Troyes. Mesto gosti slikovite gotske katedrale s pogledom na tlakovane ulice, vendar se zdaj ne bomo ukvarjali z geologijo tlakovcev. To bom prepustil času dirke Pariz-Roubaix. Troyes je zgodovinsko glavno mesto regije Champagne-Ardennes. Znana je po svojih znamenitih vinogradih, prepredenih s cestami iz bele krede. O tem želim govoriti, saj gre za gramoz.

Bele ceste Strade Bianche niso enake današnjim francoskim cestam. Slika: José Been.

Peleton World Toura teren že pozna, saj je bila v zadnjih letih po vinogradih speljana klasična dirka Pariz – Tours, ki je bila izvedena ob koncu sezone. Morda še bolj znana dirka Strade Bianche in njena sterrata sta pelotonu dala izkušnje na bolj ohlapnih površinah. S tem vas želim popeljati na popotovanje skozi čas, kako je nastal gramoz na območju današnjega odra. Morda jo lahko uporabimo za razumevanje tehničnih izzivov, s katerimi se kolesarji soočajo na tej etapi zaradi geoloških razmer. Vozniki in športni direktorji, ali nas poslušate?

Več apnenca? Da, še več apnenca, a danes dirkamo po njem! Gramoz je apnenec.

Kaj je gramoz

Najprej moramo jasno opredeliti definicijo, preden se lotimo gramoziranja. Gramoz je opredeljen kot ohlapen skupek kamnitih delcev. Običajno se pojavlja v različnih oblikah, velikostih in barvah, odvisno od vremenskih procesov ali erozije, ki so sodelovali pri nastajanju drobcev. Izvirna kamnita sestava je seveda prav tako odločilen dejavnik.

Preprosto povedano, gramoz je skupek sedimentov s premerom več kot dva milimetra. Ima lahko zaobljen ali oglat rob. Čeprav zgornja meja velikosti gramoza ni določena, se bo ta članek osredotočil na manjši gramoz s premerom do 20 milimetrov, da bi ga čim bolje uporabili na dirki. Večji gramoz je odličen za dovozne poti in vrtnarjenje ali za občasno počeno pnevmatiko, vendar to ni gramoz, ki ga najdemo v vinogradih v okolici Troyes.

Hudič se skriva v gladini morja

Kje se torej Troyes nahaja v veliki shemi geološke zgodovine in zakaj je postal tako odličen kraj za gramozne dirke?

Položaj sodobnih držav v Pangei pred 300 milijoni let. Vir: Massimo Pietrobon.

Za mesto Troyes je bilo to, oprostite besedni igri, spodbudno potovanje! Geološko gledano je bil velik del ozemlja, ki ga danes imenujemo Francija, do nedavnega nedotaknjen. Pred približno 300 milijoni let se je celotno zemeljsko kopno združilo v superkontinent, imenovan Pangea. Pangea je bila velika in hladna, na južnem polu pa je bila velika ledena kapa.

V tem okviru je bila Francija, podobno kot danes, umeščena med današnje Združeno kraljestvo, Nemčijo, Španijo in Italijo. Čeprav se je nahajalo na povsem drugačnem mestu kot sodobna Zahodna Evropa. V tem obdobju so se kamnine deformirale v velik gorski pas. Te kamnine so bile nato erodirane in na površje so prišli globoki kristalinični deli gorskega pasu. Pred 250 milijoni let je bil gorski pas erodiran skoraj do ravnega, deformirane kristalinične kamnine pa so ležale na površju Zemlje. To površje je še vedno vidno nedaleč na jugu regije Champagne, v Centralnem masivu.

Razhod

Nato je Pangea začela razpadati. Nastajati je začel osrednji Atlantski ocean, v Indijskem in Južnem oceanu pa se je začelo lomljenje celin. Zaradi tega se je tektonska aktivnost plošč skoraj podvojila. V obdobju razcveta pozne jure in zgodnje krede, pred približno 150-100 milijoni let, je bila hitrost nastajanja oceanske skorje skoraj dvakrat večja kot v obdobju Pangee in kot danes. Ob tako visoki proizvodnji skorje je bila tudi hitrost odstranjevanja skorje s subdukcijo veliko višja, zato je povprečna starost oceanskega dna postajala vse mlajša in mlajša.

Zakaj je to pomembno? Od tega je odvisna globina oceanskega bazena! Mlajše kot je oceansko dno, plitvejši je ocean. Poleg tega je zaradi večje tektonske aktivnosti plošč tudi več vulkanizma in več vulkanskega CO2 (trikrat več kot danes). Ob večji proizvodnji CO2 so bile temperature veliko višje. Kopenski led se je stopil. Zato oceani niso bili le plitvejši, ampak je bilo v njih tudi več vode kot danes. Zato so celine okoli oceanov poplavljale. Francija se je utopila pod ~200 m višjo morsko gladino kot danes. In to je začetek današnje gramozne faze!

Potrebujete apnenec

V tropskih morjih, globokih največ nekaj 100 metrov, nastajajo apnenci. Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo kot glavni mineral sestavlja kalcijev karbonat. Zabavno dejstvo: ko nanj kapnemo razredčeno kislino, se razprši. V apnencu so pogosto fosili morskih bitij, kot so kokoliti in foraminifere. Ti sestavljajo kredo. Apnenec je torej geološki zapis o preteklih razmerah v Franciji pod morjem.

Sedimentna kredna podlaga, na kateri temelji večji del Francije, je nastala v obdobju od jure do krede, pred približno 150-80 milijoni let. Takrat so po zemlji še vedno hodili dinozavri. Sedimentne kamnine običajno nastajajo v morskih okoljih, kakršno je bilo Troyes v tem času. V tem delu sveta torej govorimo predvsem o morskih kuščarjih in dinozavrih.

Fotografija apside katedrale v Reimsu, izdelane iz kamnov Courville in Ditrupa v stenskih elevacijah ter kamna Savonnieres v kapah in okrasju opornikov (foto: G. Fronteau 2008).

V okolici mesta Troyes sta dve vrsti apnenca. Tu sta apnenec Courville in apnenec Savonnières. Obe sta bili skozi čas močno izkopani za gradbene namene. Courville je kamen iz Reimsa, medtem ko je Savonnières iz nekoliko bolj oddaljenega kraja, približno 100 kilometrov vzhodno od Troyesa.

Čeprav sta si kamna podobna, se med njima pojavljajo nekatere ključne razlike. Kamna sta različno stara. Courville izhaja iz eocena (50 milijonov let), Savonnieres pa iz tithona (150 milijonov let). To pomeni, da je starejša za približno 100 milijonov let. Te kamnine so sestavljene iz koščkov. So 17- oziroma 29-odstotno porozne, kar omogoča dobro drenažo, kar je v pomoč tako vinogradništvu (kot boste prebrali v 7. etapi) kot kolesarskim dirkam!

Tekmovalna geologija

V regiji Champagne je 75 % sedimentnih kamnin iz apnenca. Ta snov je trda, porozna in krhka. Zato so kamnine trpežne, vendar se zlahka razbijejo na koščke. Če morate na tem območju zgraditi cesto, kdo potrebuje pločnik? Podpovršinski del je povsem ustrezen! Dobro, to ni ravno Strade Bianche. Te bele toskanske ceste ležijo na geološki površini marmorja, ki je plemenita, trda in draga bela kamnina, ki bi nastala, če bi vzeli apnence iz Šampanje in jih za nekaj milijonov let zakopali na globini 20 km v gorski pas. Toda današnje bele ceste so sestavljene iz istega kalcijevega karbonata! Dobro je vedeti, da je marmornati gramoz Strade Bianche veliko bolj gladka površina z drobnim, zaobljenim materialom namesto kamnitih sledi v Šampanji.

Geološki zemljevid Francije z označbo Pariške kotline ( Teper/Wikimedia).

Zato bo današnja gramozna etapa v ovinkih verjetno težja kot Strade. Material v Franciji bo zaradi večje velikosti ohlapnejši in manj kompakten. Finejši material se v mokrem bolj zgošča (se spomnite Van Der Waalsovih sil, ki ste se jih učili v srednji šoli? Delujejo na te manjše sedimente v velikosti peska). Večji material je manj klastičen, zato je tudi moker še vedno rahel. Dež pomembno vpliva na apnenčev gramoz zaradi njegove kemične sestave, zaradi katere se lahko v slabem vremenu raztopi, kar za kolesarje pomeni mehko in blatno cesto. Zaradi tega bi lahko gramozni sektorji bolj spominjali na dirko v ciklokrosu kot na Le Tour de France! Pozdravljeni Mathieu, Wout in Tom!

Opomba: Blogi v drugih jezikih, razen v angleščini, so samodejno prevedeni. Naši pisci niso odgovorni za jezikovne in pravopisne napake.

Delite


Posted

in

by

This website uses cookies. By continuing to use this site, you accept our use of cookies.