Etape 11: Bela majica

Bela majica za najboljšega mladega kolesarja je vedno odličen pokazatelj prihodnje veličine. Tadej Pogačar in Egan Bernal sta v beli majici celo zmagala na Tour de France. Danes bomo povedali nekaj več o mineralih, ki stvarem dajejo belo barvo ter so vir električne energije v baterijah, ki so vgrajene v vozilih na električni pogon.

11. etapa peloton popelje z goratega Centralnega masiva na ravnine Bourbonnais. Čeprav bo ta etapa verjetno odločena v šprintu, se bo nekaj navdušenih plezalcev morda odločilo pridružiti pobegu in preizkusiti svoje noge na dveh manjših vzponih v prvi tretjini dirke. Na vrhu drugega vzpona bodo kolesarji prečkali geološki vrhunec dneva: kamnolom Beauvoir.

bela kot bela majica
Kamnolom Beauvoir vir: Wikimedia Commons

Ta kamnolom je dobro viden od zgoraj. Njegova bela barva je izstopa sredi zelenih gozdov, ki ga obkrožajo. Bela barva je posledica minerala kaolinita, ki ga tu kopljejo že od leta 1852. Kaolinit je glineni mineral, ki se pogosto uporablja za izdelavo vseh belih izdelkov, kot so papir, keramika in barve. Četudi bela majica najverjetneje ni izdelana s tem barvilom.

Približno 70 % svetovne proizvodnje kaolinita se je uporabljalo za izdelavo premazov za papir, ki mu dajejo belo barvo. Do leta 2016 se je ta delež zmanjšal na 36 %, predvsem zaradi vse večje priljubljenosti digitalnih medijev. Tržna vrednost vsega kaolinita, izkopanega v letu 2021, znaša 4,24 milijarde USD, kar je primerljivo z letnim BDP Sierre Leone.

Zgodovina bele barve

Kako je ves ta kaolinit prišel sem? Najprej potrebujemo veliko količino mineralov, ki se imenujejo glinenci Te minerale prepoznamo po pravokotni obliki in mlečno beli do rožnati barvi. Te minerale najdemo v številnih magmatskih kamninah. V Centralnem masivu se večina glinencev nahaja v kamnini, imenovani granit.

Veliki minerali glinenci v granitu na Korziki (lastna fotografija).

To je kamnina, ki nastane, ko se magma oz. talina počasi ohladi in strdi v magmatskem ognjišču globoko pod površjem. Magme na tem območju so nastale med tako imenovano Variskično orogenezo, ki je dosegla vrhunec ob trku današnje zahodne Evrope s Severno Ameriko pred približno 300 milijoni let! V teh letih so bile kamnine, ki so prekrivale zdaj že trdno magmatsko ognjišče, počasi erodirane oz.odnešene. Posledica tega je bila izpostavljenost granitov ozračju in njihovem počasnem preperevanju. V stiku z deževnico, ki je rahlo kisla, so se glinenci spremenili v glinene minerale, kot je kaolinit

Več moči!

Za družbo ti graniti niso zanimivi le zato, ker razpadajo v bodoče papirnate premaze. Magme, iz katerih nastajajo graniti, vsebujejo številne dragocene elemente. Danes zelo pomemben je je litij. V kristalni strukturi mineralov v granitu ni prostora za ta element. Ko granit kristali iz magme, litij in njemu podobni elementi ostanejo v preostali talini. Seveda le do trenutka, ko se strdi še zadnji delček lave in kovine nimajo več kam iti! Zgornji del magmatske komore, ki se nahaja neposredno pod kamnolomom Beauvoir, je tako poln mineralov, ki jih danes uporabljamo za izdelavo baterij za skoraj vse: celo elektronski prestavni sistemi, ki jih uporablja peloton, imajo litijske baterije.

Shematski prerez osrednje Francije, ki ponazarja, kako bi bil kamnolom Beauvoir videti pred 300 milijoni let.

Vozite naprej!

Francoski geološki zavod, da je pod kamnolomom Beauvoir toliko litija, da bi z njim lahko zagotovili baterije za 700.000 električnih avtomobilov. Vendar je samo v Franciji skoraj 40 milijonov avtomobilov. Za zmanjšanje ogljičnega odtisa bomo potrebovali veliko takšnih nahajališč, kot je kamnolom Beauvoir.

Žal pridobivanje litija ali drugih kovin, ki jih najdemo na tem območju, ni zelo dobro za okolje. Potrebuje velike količine vode, ki je še en vir, ki je vedno bolj redek. Rudarjenje kovin iz kamnin lahko povzroči, da je voda tako onesnažena, da postane strupena za večino organizmov. Prav tako litij ni obnovljiv vir. Naslednji trk med Severno Ameriko in Evropo naj bi se po prvih ocenah zgodil čez približno 200 milijonov let. Vendar se mnogi geologi sprašujejo, ali se bo to sploh še kdaj ponovilo. Nova magmatska ognjišča se vsekakor ne bodo pojavila pravočasno, da bi jih lahko izkopali za baterije.

O tem, ali in v kolikšni meri je treba izkoriščati kamnolom Beauvoir in podobne geološke lokacije v Centralnem masivu, se bo v prihodnjih letih verjetno še veliko razpravljalo. Morda se specialisti za gorske preizkušnje v begu zavedajo, da morajo izkoristiti to priložnost in nadaljevati, saj bi lahko ta hrib v prihodnjih letih izginil…

Delite


Posted

in

by

This website uses cookies. By continuing to use this site, you accept our use of cookies.